Mine sisu juurde

Šanhai

Vikipedii-späi
Šanhai
上海市
(Shànghǎi Shì)
Valdkund Kitai
Eläjiden lugu (2023) 24,874,500 ristitud
Pind 6,340,5 km²
Šanhai 上海市 (Shànghǎi Shì)
Aigvö UTC+8


Lidnan kart (2024)

Šanhai (kit.: 上海, pin'jin': Shànghǎi) om Kitain kaikiš suremb lidn da ižandusen keskuz, üks' nelläs lidnaspäi keskuzalištusenke. Valdkundan kaikiš järedambad meriport i finansine keskuz ratas lidnas.

Vl 1553 lidnan seinäd oliba saudud, i se kändihe znamasižeks 16. voz'sadan lopule. Eländpunkt om sätud oficialižeks vn 1949 redukun 1. päiväl.

Šanhain irdpol'žen torguindan ühthine mülü oli US$1,58 trln ekvivalentas vl 2021.

Geografijan andmused

[vajehta | vajehtada lähtetekst]

Geografižed koordinatad oma 31°12′0″ N da 121°30′0″ E.

Lidn sijadase valdkundan päivnouzmas, Janczi-jogen suhišton randoil, 0..103 m (Daczin'-mägi, kit.: 大金山) ü.m.t. korktusil. Šanhain pind — 6 340,5 km².

Klimat om subtropine mussonižen pirdoidenke, pil'vekaz vodes läbi. Voden keskmäine lämuz om +17,1 C°, heinkun-elokun +28,5..+28,8 C°, kezakun i sügüz'kun +24,4..+24,7 C°, +4,9..+7,3 C°. Ekstremumad oma −10,1 C° (viluku) i +40,9 C° (heinku, eloku). Kezaaigan minimum om +12,3 C° (kezaku), tal'vaigan maksimum om +27,0 C° (uhoku). Ei voi panda halad semendkus-redukus (redukun minimum om +1,7 C°). Paneb sadegid 1245 mm vodes, enamba kezakus (207 mm) i elokus (187 mm), vähemba tal'vkus (50 mm). Paneb lunt nell' päiväd tal'ves keskmäras. Kun keskmäine relätivine nepsuz vajehtase 71..80 % röunoiš voden aigan.

Lidnan rajonad (2013)

Vn 2000 Kitain rahvahanlugemižen mödhe lidnan eläjiden lugu oli 14 489 919 ristitud, vn 2010 — 20 555 098 ristitud, vn 2020 — 22 209 380 ristitud. Kaikiš suremb lidnan ristitišt om nügüd'. Hukou (personad pordaigaliženke registracijanke toižiš regionoišpäi) ottas koume videndest ristitištos (2023).

Avtobusad (enamba mi tuha maršrutoid), trolleibusad i metropoliten oma kundaližeks transportaks lidnas. Metro radab vspäi 1993, siš om 19 jonod, 457 stancijad, 743 km raudted (kaikiš pidemb mail'mas). Kiruhjonuz magnitpölusel ühtenzoitab azjališt keskust Pudun-lendimportanke.

Rahvahidenkeskeine civiline Pudun-lendimport (PVG / ZSPD, 41,4 mln passažiroid vl 2011) sijadase Pudun-rajonan päivnouzmas. Se radab vspäi 1999.